Prvi dan so nas očarali vrtovi Versailles-a.

Nastali so pod okriljem Louisa XIV. S svojimi skulpturami perspektivami, različnimi živimi mejami (tisa, gaber, pušpan), materiali, vodnimi motivi in pestro zbirko rastlin zagotovo navdihujejo slehernega obiskovalca. V njem smo zasledili nešteto število detajlov, ki se nam ponujajo s prav vsakega kota oz. perspektive.  Sam vrt je čudovit muzej na prostem, ki datira v 17. in 18 st., v njem pa lahko opazujemo preko 300 skulptur, množico gajev, križnih poti, izvirnih fontan,…

Poleg neverjetne dimenzije vrta na obiskovalca zagotovo naredi velik vtis tudi oranžerija. Ta v tem trenutku poseduje pestro zbirko 1055 rastlin, ki so sajena v lesena korita narejena po vzoru iz 17. st. Zbirka je tako velika, da njena postavitev tvori edinstveno sliko francoskega vrta. Oranžerija je v tej postavitvi vidna od sredine maja do sredine oktobra. Vse rastline preko zime hranijo v notranjem pokritem prostoru, kjer nudijo varno zavetje 690 citrusom, 170 palmam, 80 oleandrom, 63 granatnim jabolkom in 52 eugenijam. Varne za dvojnimi stekli in 5 m zidovi rastline uspešno prezimujejo prti temperaturi 8-10 ºC. V vrtu je posajenih tudi ogromno število dreves. Že v letu 1688 je bili v osnovi posajenih 25000 različnih drevesnih vrst, ki so jih prinesli iz različnih pokrajin. Vrt, ki je edinstvena stvaritev človeških rok si je najbolje ogledati peš vendar si za tak podvig rezervirajmo kar cel dan ali več. Mi smo si ga delno ogledali z vlakcem, ki nam je nekoliko razbremenil noge, hkrati pa smo izgubili tisti čarobni trenutek za odkrivanje malih in velikih skrivnosti. Vrt živi in se razvija tudi danes tako, da se neprestano obnavlja. Dan je bil za ogled širšega kompleksa prekratek, vsi udeleženci pa tudi nekoliko utrujeni. Zato smo se napotili proti hotelu in si nabirali moči za naslednji dan ko smo se napotili na sever v Normandijo.

Na obali atlantika se razteza vrt in park Bois de Moutiers.

Ta vrt se od ostalih tipično francoskih razlikuje po tem, da smo v njem zasledili tipični angleški vpliv. Edinstvena stvaritev je nastala s premišljenim sodelovanjem arhitekta in krajinskega arhitekta. S skupnimi pogledi na vrt in stavbeni del je vrt dobil novo homogeno dimenzijo. Oba idejna kreatorja sta spremenila splošni pogled na vrt in tako ustvarila nov prostor kjer nikoli ne vemo kje se začne hiša in kje vrt konča. Oba sta upoštevala tudi prvotno naravno zasnovo katero sta smiselno nadgradila s premišljenim izborom okrasnega rastlinja. Po ogledu ožjega obhišnega vrta smo se napotili vdolino proti morju, ki je v celoti porasla z gozdom. V gozdu smo zasledili več vrst hrasta, bor, cedro, rododendrone, azaleje, kamelije, nekaj bukev in ostale podrasti. Tisti, ki so imeli krepke noge so bili nagrajeni s čudovitim, rahlo prikritim pogledom na atlantik. V vrtu se je nemogoče izgubiti saj je vzorno označen, dobro je da ne gledate samo naprej ampak se včasih ozrite tudi nazaj saj je veliko malih skrivnosti mogoče skritih ravno za vašim hrbtom. V ta vrt je pogosto zahajala tudi naša pokojna rojakinja in velika ljubiteljica rastlin Jelena de Belder, ki je po pričevanju lastnice v tem vrtu dobesedno lebdela. Jelene med nami ni več zagotovo pa je del nje ostal v vrtu z rastlinami, ki so z njeno pomočjo prav tu našle nov dom.

Poleg vrtov smo si vzeli nekaj časa tudi za ogled Pariza.

Zagotovo nihče ni zamudil zvonenja notredamskih zvonov, prijetnega vonja parfumov, pogledov, ki jih ponuja Eifflov stolp in malo nižje reka Senna. Zlasti prijetna je bila plovba po reki v poznih popoldanskih urah, ko se dan počasi izteka in na mesto posijejo še zadnji sončni žarki. Mesto se v tem času počasi zgublja v polmraku, oko pa se ustavi ob pogledu na romantično osvetljene pariške ulice. Pod vtisi nočnega Pariza smo se prepustili zasluženem počitku saj so nas že naslednji dan čakali gradovi in vrtovi Loare.

Najprej smo si ogledali enega najbolj priljubljenih in  elegantni gradov Château de Chenonceau.

Njegovo usodo so skozi zgodovino krojile ženske, kar se lepo odraža v dveh prekrasnih vrtovih. Poleg gradu je na skupino največji vtis naredi Katarinin in Dianin renesančni vrt. Dianin vrt je večji in se razteza na 12 000 m². Krasijo ga krasne stilske zasaditve na sredini pa se bohoti fontana, ki je ohranjena še iz osnovne postavitve. Zunanji obroč oz. zid je nekoliko dvignjen in ponuja dober pregled nad celim vrtom, hkrati pa predstavlja fizično pregrado, ki preprečuje morebitne poplave ob naraslih vodah reke Cher. Na zidu poleg vrtnic vzpenjalk zasledimo tudi cvetoče posode s sezonskim cvetjem. S terase se nam ponuja tudi lep pogled na grad, gozd, in osrednji povezovalni del vrta. Vse skupaj pa je dopolnjeno s tipičnimi francoskimi gredami. V času našega obiska je močan pečat pustila tudi množica cvetočih hibiskusov in enoletnic. Z razliko od Katarininega vrta je Dianin vrt bolj intimen, manjši in nam ponuja čudovito podobo prvega romantičnega vrta. Prav z Dianinega vrta se nam je raztezal eden najlepših pogledov na grad. Ta vrt sestavlja pet enot, ki jih zaključuje osrednji krožni bazen. Stebelne vrtnice in grede enoletnic pa poleg pušpana v vrtu ustvarjajo harmonično linijo, ki temu delu daje še posebno romantični pridih. V širšem kompleksu poleg predhodno omenjenih vrtov zasledimo tudi zelenjavni vrt, ki se razteza kar na površini večji od 10 000 m².

V njem smo poleg zelenjave zasledili tudi množico okrasnih rastlin, ki so namenjene predvsem rezanemu cvetju. To cvetje skupaj z vrtnicami in ostalimi okrasnimi rastlinami predstavlja ogrodje za sestavo aranžmajev, ki služijo predvsem za notranjo cvetlično dekoracijo gradu. V zelenjavnem vrtu so udeleženci izleta poleg okrasnih rastlin občudovali tudi zelenjadnice, ki v naših vrtovih niso pogoste ali pa jih sploh še niso našle svojega prostora. V vrtu tisti z dobro kondicijo niso zamudili labirinta, če nam je čas dopuščal pa smo se za trenutek prepustili tudi užitkom, ki nam jih ponuja umetelno zasajen park in gozd. 

Vrtove Villlandry-ja sestavljajo trije stopničasti nivojih z več manjšimi in večjimi enotami, vsak delček oz. mozaik pa je načrtovan s specifičnim izborom rastlin.

V njem smo si ogledali zelenjavni vrt, vodni vrt, sončni vrt, labirint, zeliščni vrt, gozd in vrt ljubezni. Za pregled nad celim vrtom smo se povzpeli nekoliko više na privzdignjene terase, kjer nam je panoramski pogled razkril vse male in velike skrivnosti posameznih delov vrta. Največji vtis je zagotovo pustil vrt ljubezni, vodni vrt in zelenjavni vrt. V vrtu ljubezni zasledimo štiri tipične tipične francoske motive nežne, strastne, muhaste in tragične ljubezni. Vodni vrt predstavlja idealen prostor za počitek in meditacijo. Navdih se črpa kar iz velikega ribnika, stilsko oblikovane trate in pušpanov. Renesančni zelenjavni vrt je največji, sestavlja pa ga devet enako velikih kvadratov. Vsak kvadrat pa se razlikuje po vzorcih in barvah, ki jih tvori izbrana zelenjava. Tako modro barvo predstavlja por, rdečo zelje in pesa, žadasto zeleno pa šopi korenja. Z vrha terase smo tisti z bujno domišljijo na zelenjavnem vrtu razkrili podobo navidezne raznobarvne šahovnice. Preprostemu obiskovalcu se vtisne v spomin, da je poleg vzgoje, presajanja in redne oskrbe v tem vrt potrebno vzdrževati kar 52 km žive meje, ki je vse nege vrtnarjev potrebna od aprila do oktobra. V vrtu vsako leto skupno posadijo 250 000 okrasnih rastlin in zelenjadnic, kar polovico pa jih proizvedejo v lastnih rastlinjakih. Skratka vrt je vreden ogleda saj kljub krtki zgodovini predstavlja tretji najbolj obiskan vrt v Franciji.